»Še več, uprizoritve, ki so plod snovalnega procesa, ali tiste, za katere so avtorji performativni navdih našli v enem ali celo v več literarnih nedramskih delih, so neprimerno vznemirljivejše, ambicioznejše, uprizoritveno drznejše in daljnosežno pomembnejše za razvoj uprizoritvene umetnosti pri nas.«
»Za promocijo slovenske dramatike doma in v tujini bi bil potreben načrten sistemski ukrep, šele vztrajno, sistematično in dolgoročno delovanje v tej smeri pa bi čez čas zanesljivo zaznalo rezultate in dejanske premike na tem področju.«
»Kaj naj človek sam s sabo, ko v družbi nima več funkcije? Ko je oddelal službo, zgradil hišo, vzgojil otroke? Ko se zdi, da ga nihče več ne potrebuje? Ima sploh še svoje mesto na tem svetu? Ko ni ničesar več, kar bi moral: je takrat čas, da obupa, ali za to, da dela tisto, kar si želi? Kaj pa, če je to stvar odločitve?«
»Včasih nam resnično življenje postreže s čim tako neverjetnim, da si, če se ne bi zares zgodilo, take zgodbe ne bi mogli izmisliti. In včasih je v najbolj vsakdanjih zgodbah največ lepote. Nekatere zgodbe so žive, ker jih s tako prepričljivostjo pripoveduje tisti, ki jih je doživel. In nekatere se ločijo od svojega pripovedovalca in zaplavajo med legende«
